STORITVE PREKO DELOVNEGA NALOGA
PROTIBOLEČINSKA ELEKTROTERAPIJA
Elektroterapija
Je terapija z enosmernim in izmeničnim električnim tokom. Učinkuje predvsem protibolečinsko in protivnetno, spreminja pa tudi mišično napetost, pospeši celični metabolizem, sprosti ožilje in vzdraži periferne živce. Lahko jo kombiniramo z vakum ali z ultrazvokom. Pri potovanju skozi prevodno tkivo električni tok sproži kemične reakcije (alkaloza pod katodo, acidoza pod anodo), poveča lokalno temperaturo in spremeni fizikalne lastnosti, npr. prevodnost celice. Z draženjem živčnih vlaken lahko v 60 % zmanjšamo akutno bolečino in do 30 % kronično bolečino.
Protibolečinska električna stimulacija se ne uporablja v primeru organske okvare srca, če ima bolnik srčni spodbujevalnik, pri miasteniji gravis, nosečnosti, občutljivi koži, subjektivnem neugodju in bolnikih, ki ne sodelujejo.
Elektroterapijo delimo na elektroterapijo z enosmernim (galvanski tokovi) in izmeničnim električnim tokom in srednjefrekvenčnimi tokovi ter terapije z visokofrekvenčnimi tokovi.
Tens ali transkutana električna nervna stimulacija
Je protibolečinska terapija z električnim tokom nizkih frekvenc. Priporočamo jo za lajšanje akutne in kronične bolečine. Ta aparat se lahko uporablja tudi pri akupunkturi. Postopek se uporablja za zmanjševanje katerekoli lokalne bolečine, bodisi somatskega ali nevrogenega izvora. Med vrstami protibolečinske elektrostimulacije je najbolj razširjen in najbolj raziskan.
DDT ali diadinamični tokovi
So tokovi nizkih frekvenc, ki delujejo na vegetativno živčevje tako, da zmanjšajo napetost in zakrčenje mišic, blažijo bolečine in zmanjšujejo otekline po poškodbah. Dolgi dražljaji imajo galvanski učinek, kar pušča pordelo kožo po elektrostimulaciji. Zato jih ne uporabljamo dlje kot 10 minut, če vmes ne spremenimo smeri električnega toka. Določena vrsta diadinamičnega toka izrazito učinkuje na povečanje cirkulacije, zato je primerna za zmanjševanje edema pri poškodovanem mehkem tkivu.
IFT ali interferenčni tokovi
So srednjefrekvenčni izmenični tokovi, ki zaradi svojih značilnosti in možnosti razporejanja elektrod delujejo globoko v tkivo. Njihov učinek je predvsem protibolečinski in protivnetni, delujejo pa tudi dražeče na živce in ostale strukture ter tako pospešijo obnovitvene procese v tkivih in poškodovanih živcih. Pri potovanju skozi prevodno tkivo električni tok sproži kemične reakcije (alkaloza pod katodo, acidoza pod anodo), poveča lokalno temperaturo in spremeni fizikalne lastnosti, npr. prevodnost celice. Z draženjem živčnih vlaken lahko v 60 % zmanjšamo akutno bolečino in do 30 % kronično bolečino.
ELEKTROSTIMULACIJA MIŠIC
S pomočjo nizkofrekvenčnih električnih tokov povzročimo mišično krčenje. Na ta način po poškodbah ponovno povečamo ali vzdržujemo mišično maso in moč ter skrbimo za obnavljanje živcev, ki so bili poškodovani. Terapevtska elektrostimulacija je lahko zelo selektivna in se osredotoči samo na prizadeto mišico ali skupino mišic.
- Stimulacija denerviranih mišic (s pomočjo različnih tokov izzovemo mišično kontrakcijo. Na ta načn ponovno povečamo ali vzdržujemo mišično maso in moč ter skrbimo za obnavljanje živcev, ki so bili poškodovani. Tako lahko stimuliramo prizadete mišice ali skupino mišic.)
- Stimulacija za krepitev mišic (s pomočjo el. tokov izvajamo trening terapij za izboljšanje moči, vzdržljivosti in koordinacije posameznih mišičnih skupin
- Regeneracija mišic
KINEZITERAPIJA ALI TERAPEVTSKA TELOVADBA
Individualna terapevtska vadba
Ima v fizikalni medicini primarno vlogo. Zdravimo z gibom, ki ga izvajamo pasivno, aktivno ali proti uporu. Z individualnimi vajami izboljšujemo omejeno gibljivost sklepov, mišično moč in vzdržljivost, povečujemo koordinacijo. Pomagajo pri preprečevanju in popravljanju deformacij ter izboljšanju funkcij organskih sistemov in splošne kondicije. Terapevtske vaje so lahko individualne ali skupinske. Prednost individualne vadbe je prisotnost fizioterapevta pri posameznem pacientu, kar omogoča večjo pomoč, nadzor nad izvajanjem vaj in večje motiviranje pacienta. Pacienta naučimo tudi ustreznih vaj, ki jih lahko kasneje redno izvaja sam.
Terapevtske vaje so lahko individualne ali skupinske. Individualne izvajamo na fizioterapiji, skupinske pa v telovadnici. Tako kot je gibanje osnova našega življenja, je tudi kinezioterapija osnova fizikalne terapije.
Terapevtske vaje zajemajo:
- aktivne vaje
- asistirane vaje
- pasivne vaje
- vaje za sprostitev
- vaje za krepitev mišic
- vaje za stabilizacijo medenice, hrbtenice
- vaje za vdržljivost
- vaje po porodu
- vaje za raztezanje mi
- vaje z žogo
- vaje s trakom
- vaje z utežmi
- vaje proti uporu
- vaje po metodi pnf
- dihalne vaje
- vaje za korekcijo drže
- sklepna mobilizacije
- vadba na kolesu
Značilnost vadbe:
- skrben izbor vaj
- kontrola pravilnega izvajanja vaj
- intenzivnost, prilagojena posamezniku
Mišična moč
Vadbo mišične moči opravljamo z izometričnimi vajami.
Izometrične vaje so tiste, pri katerih se dolžina mišične moči ne spremeni in ne pride do giba v sklepu, npr. pritisk rok ob podlago leže na hrbtu.
Pri izotoničnih vajah pa mišica premaguje težo (npr. upogib komolca stoje), težo in dodatno breme (npr. upogib komolca z utežjo) ali opravi gib v razbremenilnem položaju (npr. upogib v komolcu leže na boku, ko je nadlahet ob telesu).
Z vajami za ohranjanje in /ali povečanje mišične moči je potrebno začeti takoj na začetku bolezni, četudi so sklepi vneti, boleči in otekli. Če bolnik zaradi bolečin ne more izvesti giba v sklepu, naj vsaj napenja mišice statično (izometrično), proti nepremagljivemu uporu (ne pride do giba v sklepu) in napetost zadrži 6 sekund.
Ko akutno stanje v sklepu mine bolnik lahko začne z izvajanjem izotoničnih vaj do meje bolečine. Pri vadbi brez uteži že s položajem telesa in udov odmerjamo upor, z zadrževanjem giba pa učinek dodatno stopnjujemo. Upor dodatno povečamo z uporabo prostih uteži, elastičnih trakov, trenažerjev (uteži na vodilih) idr.
Gibljivost
Gibljivost sklepov ohranjamo z aktivnimi vajami v polnem obsegu giba večkrat na dan. Če giba ne moremo izvesti do konca v obremenjenem položaju (proti gravitaciji), si pomagamo z vadbo v razbremenjenem položaju ali pa gib do končanega položaja izvede druga oseba (fizioterapevt).
Načrtna vadba za izboljšanje že okrnjene gibljivosti sklepov zahteva izvedbo vaje v razbremenilnem položaju sklepa, ko je pritisk na sklepne površine med gibanjem najmanjši. Razbremenitev dosežemo z vadbo na dobri drsni vodoravni podlagi, s pomočjo škripcev, razgibavanja v vodi, najboljša možnost pa je vadba ob pomoči fizioterapevta.
KRIOTERAPIJA
Organizem odgovori na aplikacijo hlada z vazokonstrikcijo, zato se zmanjša lokalni pretok
krvi, upočasni se metabolizem in poveča viskoznost krvi. Krioterapija zmanjšuje oteklino, bolečino in mišično napetost in omeji gibljivost sklepov.
Njen učinek je blagodejen predvsem pri akutnih mišično-skeletnih poškodbah z bolečinami in oteklinami (zvinih, zlomih, udarninah, operacijah), pri mišičnih krčih in zdravljenju trigger točk pri fibromialgiji. Ne smemo je izvajati na ozeblinah, ki so prisotne na mestu aplikacije, pri Raynaudovi bolezni, pri okvarjeni senzibiliteti ter pri preobčutljivosti na mraz.
Telo ali del telesa ohlajamo na različne načine, zato obstaja nekaj tehnik:
Lokalno hlajenje
Se uporablja v terapevtske namene kot hlajenje posameznih delov telesa. V poštev pride predvsem ob akutnih vnetjih in poškodbah, saj zmanjša bolečino, oteklino in spazem mišic.
Kriopak
Uporabimo hladilne vrečke, ki jih hladimo v temperaturnem območju –5 do 8 °C. Kriopak do suhega osušimo, ovijemo z brisačo in položimo na predel, ki ga želimo ohlajati. Postopek traja 10–20 minut.
Kriomasaža
Je terapija z ledom, pri kateri odvajamo toploto iz poškodovanega predela telesa, lahko pa jo uporabimo tudi kot sestavni del individualnih vaj. Izvajamo jo čez majhno površino (čez trebuh mišice, kito, burzo ali prožilno točko). Tehnika je enostavna, primerna za uporabo na domu. Poleg fizioloških učinkov ohlajanja izkoriščamo učinke masaže. Izvajamo jo z majhnimi pritiski in ritmičnimi krožnimi ali vzdolžnimi gibi po izbranem področju s hitrostjo 2–4 cm/s. Obravnava traja do pojava rdečine na koži. Med kriomasažo bolnik občuti intenziven mraz, pekočo bolečino, trganje in zmanjšanje bolečine. Ti neprijetni občutki minejo čez 2 minuti. Temperatura kože po navadi ne pade pod 10 °C. Pri uporabi ledenih valjev ali kock si je treba zaščititi roke in prste pred vplivom mraza – bodisi z uporabo tkanine ali postavitvijo lesenih paličk v lončke z vodo.
Mrzli obkladki
Brisačo damo v posodo z zdrobljenim ledom, pomešamo in jo nato otresemo ter ovijemo okoli sklepa. Tak postopek traja 4–5 minut, ker se brisača hitro ogreje.
Ledene kopeli
Ledene kopeli uporabljamo predvsem takrat, ko želimo ohlajati distalne dele udov (noge, roke). Posodo za kopel napolnimo z vodo in ledom, temperaturno območje naj bo med 10 in 15 °C. Ta tehnika nam omogoča ohlajevanje z vseh strani in traja 10–15 minut.
TERMOTERAPIJA
S površinskim segrevanjem lajšamo bolečino, izboljšamo prekrvitev, sproščamo napete mišice, povečamo razteznost tkiv, zmanjšamo okorelost sklepov in krče mišic. Tople obloge so uporabne pri bolečih sklepih brez znakov vnetja. Uporabimo lahko tople brisače, termofor, vrečice za tople obloge, toplo prho ali kopel. Grejemo 15 do 20 minut.
Lokalno gretje-infrardeča terapija
Je toplotna terapija, ki jo uporabljamo v preventivi in za zdravljenje. Sloni na infrardeči svetlobi, ki prodre globoko v tkiva. Pospešuje celično presnovo, izboljšuje cirkulacijo in obnovitveno sposobnost tkiva. Terapija se uporablja za sprostitev napetosti v mišicah, zdravljenje brazgotin, za terapijo akopresurnih točk, infekcije itd…
Toplotne obloge
Organizem odgovori na aplikacijo toplote z vazodilatacijo, kar vodi v povecan pretok krvi in
lokalno vnetno reakcijo. Poveča se elastičnost kolagena, zato se izboljša gibljivost sklepov,
podaljšajo se tetive in omehčajo brazgotine. Zmanjšata se bolečina in povišan mišični tonus,
poveča se rasorbcija oteklin in infiltratov.
MEHANOTERAPIJA
Je zdravljenje z vrsto ročnih in aparaturnih metod, ki uporabljajo predvsem pritisk, gladenje, nateg zapreprečevanje bolečine, izboljšanje pretoka inpresnove celic. Zajema vse terapevtske ročne, podvodne in mehanske masaže, trakcije, ultrazvok itd.
Trakcija/spinalna distrakcija
Poznamo cervikalno in lumbalno trakcijo. Obe se lahko izvajata na več načinov, tudi kot avtotrakcija. Predpišemo lahko trajno in intermitentno trakcijo. Uporabljamo jo za razbremenitev hrbtenice (hernia disci, vkleščen živec, boleči spazmi paravertebralnih mišic in degenerativna obolenja), pa tudi za razbremenitev vnetega kolka. Z aparatom usmerjamo sile na hrbtenico v taki smeri in s tako močjo, da se posamezna vretenca odmaknejo, okolišna mehka tkiva pa raztegnejo.
Kontraindikacije vključujejo lokalne in sistemske bolezni (tumorji, vnetja, osteoporoza, revmatoidni artritis), akutne poškodbe, motnje prekrvavljenosti in nosečnost.
Samotrakcija
Samotrakcija omogoča, da telo povrnemo v boljšo telesno simetrijo in s tem v pravilno delovanje telesa in duha. Je ena izmed najbolj telesu prijaznih trakcij, kjer se telo samo razteza s pomočjo lastne teže. Ima terapevtski učinek na vretenca, medvretenčne prostore in ostale sklepne površine-kolke, kolena, gležnji. Prav tako jo uporabljamo za razbremenitev hrbtenice (hernia disci, vkleščen živec, boleči spazmi paravertebralnih mišic in degenerativna obolenja), pa tudi za razbremenitev vnetega kolka.
Kontraindikacije vključujejo lokalne in sistemske bolezni (tumorji, vnetja, osteoporoza, revmatoidni artritis), akutne poškodbe, motnje prekrvavljenosti in nosečnost, visok pritisk.
Ultrazvočna mikromasaža (ultrazvok)
Je najbolj ucinkovita na meji med tkivi z veliko razliko v gostoti. Lahko uporabljamo kontinuirano in pulzno obliko. Prvi in najpomembnejši učinek ultrazvoka na tkiva je mehanično delovanje. Nihanje ultrazvoka povzroča kompresijo in dilatacijo v tkivih, kar učinkuje kot tkivna mikromasaža. Zaradi mikromasaže v tkivih se tvori toplota, ki je drugi pomemben učinek ultrazvoka.
Uporabljamo jo pri kontrakturah sklepov in ovojnic, pri adhezijah in brazgotinah, pri degenerativnih obolenjih in vnetjih sklepov, pri vnetjih tetiv, miozitisih, hematomih mišic, nevrinomih, pri Sudeck-ovemu sindromu in za pospeševanje celjenja zlomov. Obnese se tudi pri pospeševanju resorbcije manjših lokaliziranih kalcinatov (npr. bursitis ali tendinitis calcarea ramena).
Biološki učinki ultrazvoka so posledica mehaničnega in toplotnega učinka.
Biološki učinki ultrazvoka so
- boljša prekrvitev
- oskrbi tkivo s kisikom
- zmanjšanje mišičnega tonusa
- zvečana prepustnost membran
- zvišana regeneracijska sposobnost tkiv
- učinek na periferne živce
- zmanjšanje bolečine
Indikacije, pri katerih se uporablja ultrazvok:
- posttravmatska stanja (36 ur po poškodbi se prične s terapijo kontuzij, zvinov, izpahov in zlomov)
- artroza, artritis (izven akutne faze)
- ankilozni spondilitis
- revmatoidni artritis (v mirnejših fazah)
- bursitis, tendovaginitis, fibrozitis, periartritis
- bolezni perifernega živčevja (izven akutne faze)
- brazgotine, Dupuytrenove kontrakture
- rane
Ultrazvoka ne uporabljamo:
- pri trombozi oziroma
- posttrombotičnem sindromu
- akutnih infekcijah
- motnjah lokalne obcutljivosti
- napredovali okluzivni arterijski bolezni
- na rastnih conah
- pri boleznih oči
- srčnih boleznih in prisotnosti spodbujevalnika
- v nosečnosti
- pri osteoporozi in pri prisotnosti kovine v tkivih
- aplikacija na testise je prepovedana
Ultrazvok se lahko uporablja skupaj z diadinamičnimi tokovi in za vnašanje zdravil skozi kožo, kar imenujemo ultrasonoforeza.
MERITVE, TESTIRANJA IN OCENE
Fizioterapevt se na podlagi ocene bolnikovega stanja odloča o postopkih in metodah fizioterapije, če teh ni predpisal zdravnik.
Ocena bolnikovega stanja vključuje predvsem:
- anamnezo (bolečina, druge težave,..)
- orientacijsko testiranje mišične moči
- mišični status (orientacijski, delni, celotni)
- ocena sedenja, stoje, hoje
- ocena napredovanja
- meritve gibljivosti sklepov
- meritve obsegov
- pregled oteklin
Na temelju ocene stanja se določijo cilji obravnave in izberejo metode fizioterapije.
UČENJE IN TRENING
Funkcionalna vadba je več kot samo vadba ravnotežja, koordinacije, stabilizacije ali propriocepcije. Zelo omejena razlaga funkcionalne vadbe bi le-to opisala kot vadbo za ravnotežje osrednjih, trebušnih ali hrbtnih mišic. Veliko širša in točnejša definicija bi funkcionalno vadbo opisala kot aktivnost, ki uri gibanje in vključuje aktivnosti, ki zahtevajo statično in dinamično produkcijo mišične sile.
S posebnim treningom je treba razvijati in ohranjati sposobnost zavedanja v kakšnem položaju je celotno telo ali posamezen del telesa v vsakem trenutku. Seveda ima vsak človek določeno stopnjo tega zavedanja ali proprioceptivne zmožnosti, ki jo običajno imenujemo propriocepcija. Koncept zavedanja telesa je razviden, če opazujemo, kako se razvija živčni sistem od rojstva in kako otrok napreduje od preprostih refleksnih gibov k koordiniranim gibom, kot so plazenje in hoja. Zato je pomembno vedenje o tem, kaj predstavlja propriocepcija, kako je povezana s funkcionalnim ali uporabnim gibanjem, in zakaj imamo ta čut.
Vsi ti sistemi lahko vplivajo drug na drugega in jih je treba trenirati z določenimi in različnimi pristopi, tako da se vsaka biološka komponenta, ki vpliva na zdravje, sposobnost in delovanje vzdržuje na najvišji ravni. Vsako vrsto treninga, pri kateri se posebej uporablja gibanje iz resničnega življenja in/ali športa, lahko imenujemo ‘funkcionalna’. Funkcionalno vadbo lahko preprosto opredelimo kot proces, ki uri ali razvija gibalno koordinacijo. Aktivnost, ki to omogoča, od vas na primer zahteva ravnotežje težnostnega centra, uporabo živčnih refleksov, gibanje v zaprti verigi, jakost, vzdržljivost, moč, fleksibilnost, ravnotežje, koordinacijo in agilnost. Vse te telesne sisteme in z gibanjem povezane lastnosti je treba spodbujati in razvijati na celovit način, če želimo doseči koordinirano gibanje in celosten razvoj. To spoznanje, povezano s prenosom nespecifičnih prilagoditev, ne podpira sklepa, da ‘so druge vrste vadbe nepomembne za funkcionalno gibanje.
Močne mišice lahko proizvedejo več sile in jo tudi ohranijo, kar telesu pomaga pri ‘učenju’ gibanja, kot tudi pri vzdrževanju doslednega izvajanja na visoki ravni. Jakost je osnova za mišično vzdržljivost, agilnost, koordinacijo in ravnotežje.
Pacienta lahko učimo:
- učenja ravnotežja
- učenja dnevnih aktivnosti
- učenja hoje po stopnicah
- učenja stoje in hoje
- učenja transferja
- učenja vstajanja in usedanja
- trening hoje s protezo
- trening hoje z ortozami
- trening koordinacije
PREVENTIVA IN ZDRAVSTVENA VZGOJA
Sodoben človek je iskalec zdravja. Živimo v postmoderni družbi, kjer ljudje posvečajo več pozornosti zdravju in zdravemu načinu življenja.
Zdravstvena vzgoja, preventiva in strokovno svetovanje so je pomembni elementi promocije zdravja.Promocija zdravja je proces dejavnosti, ki omogočajo posamezniku ali skupini, da povečujejo nadzor nad lastnim zdravjem, ga ohranjajo in izboljšujejo.
Zdravje je ena od osnovnih potreb in za večino ljudi najvišja vrednota v življenju. Vzrok za številna nenalezljiva kronična obolenja je pogosto v nezdravem življenjskem slogu. Dejavniki nezdravega življenjskega sloga so: nezdrav način prehranjevanja, telesna nedejavnost, kajenje, droge, prekomerno pitje alkoholnih pijač in stresni način življenja.
Da se lahko vključite čim hitreje v aktivno življenje po poškodbi in se vrnete na vaše delovno mesto smo vam pripravljeni pripraviti terapevtski individualni program vaj.