PROTIBOLEČINSKA ELEKTROTERAPIJA
ELEKTROTERAPIJA
Je terapija z enosmernim in izmeničnim električnim tokom. Učinkuje predvsem protibolečinsko in protivnetno, spreminja pa tudi mišično napetost, pospeši celični metabolizem, sprosti ožilje in vzdraži periferne živce. Lahko jo kombiniramo z vakum ali z ultrazvokom. Pri potovanju skozi prevodno tkivo električni tok sproži kemične reakcije (alkaloza pod katodo, acidoza pod anodo), poveča lokalno temperaturo in spremeni fizikalne lastnosti, npr. prevodnost celice. Z draženjem živčnih vlaken lahko v 60 % zmanjšamo akutno bolečino in do 30 % kronično bolečino.
Protibolečinska električna stimulacija se ne uporablja v primeru organske okvare srca, če ima bolnik srčni spodbujevalnik, pri miasteniji gravis, nosečnosti, občutljivi koži, subjektivnem neugodju in bolnikih, ki ne sodelujejo.
Elektroterapijo delimo na elektroterapijo z enosmernim (galvanski tokovi) in izmeničnim električnim tokom in srednjefrekvenčnimi tokovi ter terapije z visokofrekvenčnimi tokovi.
TENS ali transkutana električna nervna stimulacija
Je protibolečinska terapija z električnim tokom nizkih frekvenc. Priporočamo jo za lajšanje akutne in kronične bolečine. Ta aparat se lahko uporablja tudi pri akupunkturi. Postopek se uporablja za zmanjševanje katerekoli lokalne bolečine, bodisi somatskega ali nevrogenega izvora. Med vrstami protibolečinske elektrostimulacije je najbolj razširjen in najbolj raziskan.
DDT ali diadinamik
So tokovi nizkih frekvenc, ki delujejo na vegetativno živčevje tako, da zmanjšajo napetost in zakrčenje mišic, blažijo bolečine in zmanjšujejo otekline po poškodbah. Dolgi dražljaji imajo galvanski učinek, kar pušča pordelo kožo po elektrostimulaciji. Zato jih ne uporabljamo dlje kot 10 minut, če vmes ne spremenimo smeri električnega toka. Določena vrsta diadinamičnega toka izrazito učinkuje na povečanje cirkulacije, zato je primerna za zmanjševanje edema pri poškodovanem mehkem tkivu.
IFT ali interferenčni tokovi
So srednjefrekvenčni izmenični tokovi, ki zaradi svojih značilnosti in možnosti razporejanja elektrod delujejo globoko v tkivo. Njihov učinek je predvsem protibolečinski in protivnetni, delujejo pa tudi dražeče na živce in ostale strukture ter tako pospešijo obnovitvene procese v tkivih in poškodovanih živcih. Pri potovanju skozi prevodno tkivo električni tok sproži kemične reakcije (alkaloza pod katodo, acidoza pod anodo), poveča lokalno temperaturo in spremeni fizikalne lastnosti, npr. prevodnost celice. Z draženjem živčnih vlaken lahko v 60 % zmanjšamo akutno bolečino in do 30 % kronično bolečino.