UČENJE IN TRENING
Funkcionalna vadba je več kot samo vadba ravnotežja, koordinacije, stabilizacije ali propriocepcije. Zelo omejena razlaga funkcionalne vadbe bi le-to opisala kot vadbo za ravnotežje osrednjih, trebušnih ali hrbtnih mišic. Veliko širša in točnejša definicija bi funkcionalno vadbo opisala kot aktivnost, ki uri gibanje in vključuje aktivnosti, ki zahtevajo statično in dinamično produkcijo mišične sile.
S posebnim treningom je treba razvijati in ohranjati sposobnost zavedanja v kakšnem položaju je celotno telo ali posamezen del telesa v vsakem trenutku. Seveda ima vsak človek določeno stopnjo tega zavedanja ali proprioceptivne zmožnosti, ki jo običajno imenujemo propriocepcija. Koncept zavedanja telesa je razviden, če opazujemo, kako se razvija živčni sistem od rojstva in kako otrok napreduje od preprostih refleksnih gibov k koordiniranim gibom, kot so plazenje in hoja. Zato je pomembno vedenje o tem, kaj predstavlja propriocepcija, kako je povezana s funkcionalnim ali uporabnim gibanjem, in zakaj imamo ta čut.
Vsi ti sistemi lahko vplivajo drug na drugega in jih je treba trenirati z določenimi in različnimi pristopi, tako da se vsaka biološka komponenta, ki vpliva na zdravje, sposobnost in delovanje vzdržuje na najvišji ravni. Vsako vrsto treninga, pri kateri se posebej uporablja gibanje iz resničnega življenja in/ali športa, lahko imenujemo ‘funkcionalna’. Funkcionalno vadbo lahko preprosto opredelimo kot proces, ki uri ali razvija gibalno koordinacijo. Aktivnost, ki to omogoča, od vas na primer zahteva ravnotežje težnostnega centra, uporabo živčnih refleksov, gibanje v zaprti verigi, jakost, vzdržljivost, moč, fleksibilnost, ravnotežje, koordinacijo in agilnost. Vse te telesne sisteme in z gibanjem povezane lastnosti je treba spodbujati in razvijati na celovit način, če želimo doseči koordinirano gibanje in celosten razvoj. To spoznanje, povezano s prenosom nespecifičnih prilagoditev, ne podpira sklepa, da ‘so druge vrste vadbe nepomembne za funkcionalno gibanje.
Močne mišice lahko proizvedejo več sile in jo tudi ohranijo, kar telesu pomaga pri ‘učenju’ gibanja, kot tudi pri vzdrževanju doslednega izvajanja na visoki ravni. Jakost je osnova za mišično vzdržljivost, agilnost, koordinacijo in ravnotežje.
Pacienta lahko učimo:
- učenja ravnotežja
- učenja dnevnih aktivnosti
- učenja hoje po stopnicah
- učenja stoje in hoje
- učenja transferja
- učenja vstajanja in usedanja
- trening hoje s protezo
- trening hoje z ortozami
- trening koordinacije